Pogled v nebo

Pogled v nebo
»Pod zvezdnatim nebom se počutimo nemočni, majhni, zato se obračamo v svojo notranjost, da bi tam našli neko drugo, od narave drugačno moč.« (Marko Uršič)
Darko Slavec je v ustvarjanju razvil samosvoj slog, osebno mitologijo, ki jo je gradil od sedemdesetih let dvajsetega stoletja dalje ob šolanju na Akademiji in v zgledih tistih slovenskih avtorjev, ki so bili zavezani figuraliki. Modernizem se je počasi uveljavljal skozi angažirano figuraliko, nadrealistične in postekspresionistične poizkuse posameznikov, da bi pozneje lahko nastopili skoraj sočasno z zahodnoevropskimi trendi pop art, nova figuralika in drugi načini. Figuralika nadrealističnih poizkusov se je kazala bolj v značilnostih magičnega realizma in sam način slikanja je pri nekaterih avtorjih že prehajal v abstrahiranje. Izpostavili bi lahko Gabriela Stupico, Štefana Planinca, Augusta Lavrenčiča in Marka Šuštaršiča, ki so najbližji poetiki Darka Slavca. Tako kot njegovi predhodniki, tudi Slavec hodi samosvoja ustvarjalna pota.
Slavec je že v pred akademskem obdobju rad upodabljal nočne prizore in intuitivno sledil Kantovi misli, da je dan lep, a noč vzvišena. Upodobitve kažejo posebne scene in vzdušja; zanimajo ga prostori, luči in žarenja. To so prostori (eksterierji in interierji), ki jih pozna in so povezani z rodno vasjo Orehek pri Postojni ter skrivnostno domačo hišo, kjer je odraščal, pa tudi oni drugi, za katerimi se ozira v nebo: začudenje in radovednost vzbuja v njem kozmos.
Umetnike bolj kot druge vznemirja svet, ki nas obdaja. Opazujejo naravo, mikro in makro kozmos, v sebi pregnetejo vizualne in miselne dražljaje ter pri tem pogosto vstopijo tudi v svet znanosti. Mnogokrat umetniki pred znanstveniki nakažejo pot osupljivim spoznanjem. Tako je tudi delo Darka Slavca vpeto v znanstveno misel o ukrivljenem prostoru časa, gravitaciji, entropiji črnih lukenj... Einstein v teoriji o ukrivljenosti prostora, časa govori o večnosti vseh dogodkov, ki so se zgodili in se še bodo. Slavec je to intuitivno zaznal in prenesel v slikarsko načelo. Slike gradi tako, da ob citatih iz preteklosti, ko v svoje slike vnaša predmete in prizore iz zgodovinskih obdobij, ustvari lastno mizansceno. Gre za nabor predmetov in figur, ki imajo ob tem, da nas zaznamujejo bolj kot smo pripravljeni priznati, tudi simbolne pomene: npr. škatle, planeti, vrata, hlebci kruha, križi, prti, draperije, vesoljska plovila, figure astronavtov, angelov...
Skozi pogosto citirana slikarja – holandskega slikarja Vermeerja van Delfta (1632 – 1675) kot najmodernejšega slikarja svojega časa in francoskega predstavnika klasicističnega slikarstva J. A. D. Ingresa (1780 – 1867) kot največjega oboževalca preteklih slogov, ki je zavračal vse novosti - prepoznamo tudi Slavčevo dvojnost: na eni strani ga zanimajo zgodovinski slogi in zato izbere klasični način slikanja, na drugi pa je zavezan znanstvenim izsledkom in sodobni filozofski misli. Z vizualno senzibilnostjo prehaja časovne okvire, saj je njegov uvid v bistvo stvari nadčasoven.
Posebej ljub mu je aforizem Lao Ce-ja, ki pravi: «Trideset prečk se steka v pestu, / v praznem med njimi je bistvo voza ./ Gnetejo glino, da iz nje bo posoda, / votlost v njih dela bistvo posod ./ Okna in vrata predirajo stene, / bistvo je hiše iz samih praznin. / Tako tedaj: korist je v snovnem, / v brezsnovnosti bistvo.« V tej misli je zajeta preprosta resnica in tisto bistvo, kjer Slavec išče vizualno občutenje; iluzija predmetov in figur prehaja v snovnost telesa slike, ob opazovanju pa se razblini, da bi lahko v brezsnovnosti in prazninah ugledali bistvo. Slavec odpira posebne metafizične prostore, da bi mogli občutiti praznine in iluzijo časovne pokrajine. Slikarsko preobrazbo začenja na črnem temeljniku (začetna tema in pramaterija), da bi mogel ustvariti nove »časovne pokrajine«.
V ciklih Sonca, Črne luknje in Deus nastajajo »bližnji posnetki« sonc in njihovega ekvivalenta – očesne šarenice in zenice. Kaos, galaksije, črne luknje, fraktali postajajo na platno prenešena barvna snovnost, ki jo oživljajo avtorjeve intuitivne geste s čopičem.
Slikarsko razmišljanje, ki se približa »kozmičnemu razumu« pa zna avtor tudi ubesediti:
…»Neskončno število zvezd – sonc v našem kozmičnem prostoru je popolnoma različnih ob njihovi istočasni samopodobnosti. Njihov življenjski razvoj je barvno in velikostno značilen, saj so mlada, pravkar rojena sonca modra in bela, srednjih let rumena (naše sonce), starejših let pa oranžna in rdeča ter napihnjena. Obstajajo pa tudi druge barve sonc, ki skupaj z različnimi vzorčnimi, površinskimi in številnimi energetskimi značilnostmi in delovanji ustvarjajo ob njihovem opazovanju v različnih svetlobnih področjih ( infrardeči, ultravijolični, rentgenski, gama in kozmični žarki itd.) še dodaten kaleidoskop šokantnih barvitosti in individualnih značilnostih vsakega sonca posebej. Zato se ob teh likovnih delih pojavljajo različni spreminjajoči podnaslovi, ki to individualno značilnost posameznih sonc še poudarjajo ter jo včasih celo povezujejo s človeškimi značaji in svojevrstnimi psihološkimi značilnostmi vsakega izmed nas po načelu, da ima vsak človek svojo zvezdo – sonce.« Darko Slavec
Dosedanji slikarski opus je Slavec razdelil na cikle »Vrata«, »Terra incognita«, »Hlebec in prt«, »Angeli kozmosa«, »Križanje«, »Med demonskim in božanskim«, »Kruh, svet in kozmos«, »Človek in vesolje«, »Sanje velike kopalke«, »Sonca«, »Deus« in »Črne luknje«. V ciklih nastajajoče fotografije so bolj zemeljske, čeravno so na prvi pogled prav tako skrivnostno zapredene: nosijo naslove »Lepa Vida«, »Predori« in »Asimetrična simetrija Bohinjskega jezera«. Slogovno je umetnik razpet med nadrealizmom, magičnim realizmom in abstraktnim načinom slikanja. Izbira tudi različne tehnike; odlično obvlada risbo, kompozicijo, barvo… , prav tako zna »odslikati« občutenje skozi objektiv fotoaparata, vse to, da bi mogel izraziti najbolj tenkočuten slavospev življenju in začudenje nad kozmosom.

 

Milena Zlatar



Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies