Razstava

Vis, četrtič

Hrvaški slikar Nenad Marasović predstavlja ljubljanskemu kulturnemu občinstvu izbor iz najnovejšega likovnega cikla fantazijsko interpretiranih vedut in pejsažev dalmatinskega otoka Visa, ki jih zaznamuje dekonstruktivna kompozicija, ekspresivna deformacija geometrijsko stiliziranih likovnih objektov, neevklidska (ukrivljena) zasnova prostorske iluzije in s svetlobo prežarjen sredozemski kolorit. Modrino morja in neba ter zelene odtenke cipres, borovcev in drugega rastlinja plemeniti skorajda nadnaravna belina hiš, cerkva in ladij, torej objektov, ki so namenjeni človeški prisotnosti, vendar učinkujejo skorajda kot igračke. Celostna podoba tako posreduje vtis ilustracije idiličnega, malodane sanjskega, otroško nedolžnega življenja na arkadijskem otoku, ob sicer popolni odsotnosti človeške figure, kjer je neprestano obnavljajoče se radostno življenje posledica večne božanske prisotnosti. Slednjo lahko dodatno interpretiramo še s prevladujoče ukrivljenim ali razlomljenim prostorom, ki prestopa običajno tridimenzionalnost in simbolno prehaja v višje fizikalne in duhovne dimenzije prostora in časa, ne nazadnje tudi s pomočjo poslikanih, širokih a nizkih lesenih okvirjev, ki odpirajo likovno dogajanje v neskončnost, ne le po zemeljski površini, marveč tudi po globini onostranstva, kamor naj bi se nadaljevalo tuzemsko bivanje.
Kulturna izmenjava med dalmatinskim otokom Vis in mestom Maribor ter širšim slovenskim prostorom se je pričela intenzivneje razvijati šele na pobudo kulturne promotorke prof. Dunje Bezjak, saj so do pred kratkim naši likovniki lepote tamkajšnjih krajev odkrivali le kot turisti, ne zavedajoč se možnosti poklicnega sodelovanja, navkljub skromnim razstavnim možnostim, pri čemer so z Visom tako ali drugače povezani številni pomembni hrvaški likovni ustvarjalci. Pričenši z Nenadom Marasovićem sodijo med znana viška imena še Silvia Siminati, Vanja Pogar, Alma Božinović Čače, Goran Čače, Davorin Odić, Anita Svilčić Žitko, Josip Karakaš, Maja Vodanović, Marko Gugić Stipin ter drugi akademski slikarji in kiparji, katerih večina se bo letos pomladi skupinsko predstavila v Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) na Židovskem trgu. Kot prvi slovenski slikar se je na Visu lani predstavil mariborčan, akad. slikar Jože Šubic, ki je ustvaril cel likovni ciklus kar na otoku in ga razstavil v galeriji Meštrovičeve družine, ki je tamkajšnji rezident, z naslovom Vis 1. Sledila je razstava Vis 2 z manjšim izborom del Nenada Marasovića v Razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, katere Domoznanski oddelek bo predvidoma pripravil posebno zgodovinsko razstavo, posvečeno k.u.k. admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu, rojenemu Mariborčanu (23. decembra 1827), ki je vodil avstro-ogrsko mornarico proti premočni italijanski floti in jo v bitki pri Visu 20. julija 1866 tudi premagal. Za zasluge pri omejitvi italijanske ekspanzije proti Dalmaciji in njenim otokom je prejel poveljniški križ vojaškega odlikovanja Marije Terezije in dobil naziv viceadmirala. Njegov izjemen doprsni kip hranijo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Sicer pa je otok Vis preživljal burne čase že od prve kolonizacije s strani sicilskih Grkov, pod vodstvom Dionizija Sirakuškega (397 p.n.š.), preko rimske dominacije, starohrvaške države, okupacije pod Benečani, Francozi in celo Angleži (1811/15). Temu je sledilo daljše obdobje habsburške vladavine od leta 1815 pa vse do propada po I. svetovni vojni, ko je Vis okupirala Italija (1918/21). Leta 1922 preide Vis v roke kraljevine SHS, kjer ostane do leta 1941, ko postane, v skladu s sporazumom med Paveličem in Ducejem, del Italije vse do kapitulacije 1943. Otok postane pomembno oporišče Partizanov in leta 1945 tudi del SFRJ. Kot baza JLA s tridesetimi utrdbami, podzemnimi zaklonišči in letališči je imel otok poseben status in ga tujci, vse do leta 1989, niso smeli obiskovati. Šele leta 1992, šest mesecev po mednarodnem priznanju Hrvaške, JLA zapusti otok.
Nenad Marasović se namenoma izogiba motivom ali simbolom vojne ali trpljenja oziroma zla na splošno, četudi bi lahko po že omenjenih "turbulencah" v smislu prostorskih deformacij sklepali na odmeve dogajanj v zgodovini, ki pa so sedaj že daljna preteklost, bežen spomin, ki čedalje bolj bledi v primerjavi s svetlo prihodnostjo.

Mario Berdič
 





Certifikat WLA


EUROJACKPOT

Eurojackpot

Garantirani sklad za Jackpot je 10 milijonov €. Žrebanja so vsak petek ob 23. uri, na Pop TV.

 

Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies