Več o avtorjih razstave

Evgen BAVČAR

(DCIV Primorske - fotografije)

 

Rodil se je leta 1946 v Lokavcu pri Ajdovščini. Pri 12. letih je v dveh nesrečah (eksplozijah) popolnoma izgubil vid. Študiral je v Ljubljani in Parizu, kjer je tudi ostal, še vedno pa se vrača domov v Slovenijo. Že dvajset let se ukvarja s fotografijo, s pomočjo katere poustvarja svoje notranje doživljanje zunanje stvarnosti, kot jo zaznava z različnimi čuti. Kot fotograf poskuša ponovno osvojiti tisti del sveta, iz katerega so slepi navadno odrinjeni. Njegova dela se nanašajo predvsem na tematiko luči in spomina. Imel je veliko razstav po vsem svetu in tudi v domovini.

 

Ivan ČERIN

(DCIV Gorenjske - slike)


Rodil se je leta 1949 v Zalem logu na Gorenjskem. Pri dvanajstih letih se je ponesrečil z zavrženim vojaškim materialom in si pri tem poškodoval obe roki. Že v osnovni šoli je kazal veselje do slikanja. Verjetno ne naključno se je vpisal na slikopleskarsko šolo, kjer ga je učitelj Marjan Bevc spodbujal, da je prijel v roke tudi tanjši čopič in z njim začel resneje slikati. Svoje slike je razstavljal v domačem kraju in na društvu civilnih invalidov vojn Gorenjske.

 

Marko KAVČIČ

(DCIVS Ljubljana - unikatni oblikovalec - lesorez)

 

Rodil se je leta 1940 v Ljubljani. Kot otrok je v eksploziji zapuščenega vojaškega materiala utrpel poškodbe leve roke. Nagnjenje do umetniškega ustvarjanja je čutil že od malih nog. Žal ni imel možnosti šolanja na katerih od umetniških šol, kljub temu svojih sanj ni pokopal, temveč se je izobraževal sam ter v okviru društva likovnih samorastnikov. Že več kot 50 let se posveča kiparjenju, restavratorstvu in slikarstvu - predvsem verskih motivov. Številne slovenske cerkve, kapelice in gasilke domove krasijo njegove umetnine.

 

Valerijan OZEBEK

(DCIV Primorske - izdelki iz lesa)

 

Rodil se je leta 1938 v lovski koči na Nanosu. Kot 9 letni deček je ob eksploziji odvrženega vojaškega materiala izgubil oko. Ko se je upokojil, je želel prosti čas konstruktivno zapolniti in tako se je začel ukvarjati z izdelovanjem lesene galanterije. Soustvarja skupaj z ženo in sinom. Do sedaj svojih izdelkov še ni razstavljal, jih pa uspešno trži predvsem med lovci - tudi sam je član lovske družine.

 

Franc KOVAČIČ

(DCIV Gorenjske - izdelki iz lesa)

 

Rodil se je leta 1939 v Zavrhu na Velikih Blokah. Že v rosnih letih je zaradi poškodbe izgubil vid. Doma so sami izdelovali kmečka orodja iz lesa tako, da je že v otroštvu tudi sam začel rezljati - najprej z malim nožkom, ki ga je moral skrivati pred starši, saj so se bali, da bi se porezal, ker je slep. Ljubezen do lesa je rasla z njim in ko je diplomiral in se zaposlil, si je nakupil orodja za oblikovanje lesa, kar je še vedno njegov hobi. Razstavljal je v okviru Zveze slepih in slabovidnih Slovenije in na gorenjskem društvu civilnih invalidov vojn.

 

Miloš LOVRENČIČ

(DCIVS Ljubljana - slike)

 

Rodil se je leta 1940 v Koprivnem v BiH, kjer se je med vojno tudi poškodoval z bombo in tako izgubil roko. Po končani šoli za oblikovanje, se je najprej posvetil študiju likovne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Nato pa se je leta 1968 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je tudi diplomiral. Do sedaj je sodeloval na več kot 25 samostojnih in številnih skupinskih razstavah ter sodeloval na mnogih slikarskih extemporih in kolonijah.

 

Milan MAČEK

(MDCIV Celje - batik)

 

Rodil se je leta 1938 v Laškem. Ko je bil star 7 let, si je ob otroškem raziskovanju municije poškodoval levo roko. Po poklicu je aranžer in se s to dejavnostjo tudi kot s hobijem ukvarja še preko 30 let. Želja po lepem ga žene, da ustvarja najrazličnejše stvari, med drugim tudi slika na svilo. Svojih izdelkov do sedaj še ni razstavljal, jih pa uspešno trži.

 

Jurij MURN

(MDCIV Novo mesto - pesniška zbirka)

 

Rodil se je leta 1942 v Velikem Orehku pri Novem mestu. Kot 10 letni deček si je ob eksploziji granate poškodoval levo roko. Notranja potreba po izražanju lepote Dolenjske, ljubezen do vinske trte in opojni vonj cvička ga že več kot 20 let navdihujejo pri pisanju pesmi. Izdal je tudi svojo pesniško zbirko z naslovom "Deželica cvička", ki jo danes razstavlja.

 

Jelka VUK-NOVAKOVIČ

(DCIVS Ljubljana - pesniška zbirka)

 

Rodila se je leta 1923 v Ljubljani. Zaradi hude kronične bolezni in neustreznega zdravljenja, zaradi vojnih razmer, ji je že med vojno začel pešati vid, pri 30. letih pa je za vedno izgubila stik s svetlobo. Ljubezen do pisanja pesmi je nedvomno prevzela po očetu, ki je tudi sam pisal tako je svojo prvo pesem napisala pri 8. letih in nato nadaljevala s pisanjem z večjimi ali manjšimi presledki skozi vse življenje - odvisno od razmer, dogajanj in razpoloženja. Njene pesmi so bile objavljene v revijah Kurirček, Ciciban, Kekec, Otrok in družina; krajše zgodbe pa so bile brane tudi po radiu. Svoje pesnitve je razstavljala v okviru razstave Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, tokrat pa razstavlja pesniško zbirko z naslovom "Bela palica".

 

Leopold OBLAK

(DCIVS Ljubljana - slike)

 

Rodil se je leta 1931 na Bledu. Kot 14 letni fant se je poškodoval z zapuščenim vojaškim materialom in ob eksploziji je izgubil roko. Kljub invalidnosti, je študiral in diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi je odšel v München, kjer je ostal kar več desetletij; iz tega obdobja so njegova odlična dela, predvsem ženski portreti in akti. Zadnja leta pa se je s posebno ljubeznijo posvetil slovenskemu Krasu, kjer tudi živi. Njegov ustvarjalni opus je tako velik, da ne moremo na kratko našteti vseh samostojnih in skupinskih razstav, ki jih je imel v svojem dolgoletnem ustvarjanju.

 

Giovani SPAGNIOL

(DCIV Primorske - izdelki iz lesa)

 

Rodil se je leta 1936 v Špadičih pri Puli, kjer si je kot 9 letni radovedni deček ob eksploziji bombe poškodoval obe roki. Že od malih nog je rad slikal in sploh ga je zanimala umetnost. Poleg slikanja se ukvarja tudi z zbiranjem različnih struktur iz narave, ki jih nato sam obdela. Ob ustvarjanju se sprošča in predvsem pozabi na vse tegobe, ki jih prinaša vsakodnevno življenje. Svoje slike je pred leti že razstavljal v Piranu, kjer tudi živi.

 

Cvetka STOPAR

(MDCIV Novo mesto - belokranjske pisanice)

 

Rodila se je leta 1939 v Križevski vasi pri Metliki. Kot 7 letna deklica je stopila na italijansko bombo in si ob eksploziji poškodovala obe nogi. Tradicionalne belokranjske pisanice so izdelovali že pri njih doma in tako je s to tradicijo nadaljevala. V času zaposlitve ni imela veliko časa za svoj hobi, kateremu pa se je ponovno predala ob upokojitvi. Z njim dejavno zapolnjuje svoj prosti čas in s svojimi pisanicami razveseljuje družino, prijatelj in druge. Svojih izdelkov do sedaj še ni imela priložnosti pokazati tudi širši javnosti.

 

Alojz ŠPEC

(MDCIV Novo mesto - slike)

 

Rodil se je leta 1936 v Podgozdu pri Dvoru ( v Suhi krajini). Kot 7 letni deček, ki je bil na paši, je padel v italijansko zasedo, ker je ob eksploziji izgubil roko in pridobil še nekaj drugih poškodb. Ljubezen do slikanja in rezbarjenja se je pokazala že v otroških letih, saj je kot 10 letni fant od časopisa "Dolenjski list" dobil že svojo prvo nagrado za sliko "Stara žaga pri Dvoru". Prve slike so bile naslikane s svinčnikom, nato pa je preko tuša prešel na pastele in olje. Kot sam pravi, slika za svojo dušo in tako svojih slik do sedaj še ni razstavljal.



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
Vikinglotto
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies